Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa, Domžale

  Komunikacija

Zakaj KOMUNIKACIJA kot ključna beseda sodobnih časov v imenu razstave, ki nam v galerijskem prostoru na ogled ponuja staromodne oblike telefonov, izdelanih iz keramike, cel kup keramičnih palčkov ter Andersenovo Princesko na zrnu graha obdano s keramičnimi telefončki?
Zadeva je dokaj preprosta in je zrasla na zeljniku skupine za keramiko pri Univerzi za tretje življensko obdobje Lipa v Domžalah. Po več kot desetih letih dela pod mojim mentorstvom, se je v skupini, katere večinsko jedro še zmeraj sestavlja začetna skupina z novimi in novejšimi člani ter članicami, izoblikovala neke vrste povezanost, ki presega običajne odnose, predvidene s programskimi načrti in cilji. Primer, ki ponazarja to, kar bi lahko
poimenovali z računalniškim terminom »interaktivnost«, je bilo izdelovanje keramičnih telefonov. Sama oblika je ponujala možnosti, da poznavanje materiala in znanje, ki so ga pridobili, slušatelji povežejo z osebnimi izkušnjami, in naredijo naprave, katerih izgled sloni na lastnih videnjih, ki so zaznamovala naša življenja. Še več, ideja izdelave keramičnih hommage analognih telefonov, ki so se umaknili mlajši, prenosni gsm-bratovščini in iz področja priročne uporabnosti zdrsnili v pasti spominjanja in pozabe preteklih časov, se zazdi primerna tudi enemu od operaterjev mobilne telefonije. Na kratko: predstavljajte si razstavo keramičnih telefonov v preddverju stavbe, kjer deluje mobilni operater.
Seveda do njene realizacije ni prišlo. Vendar je bil to za nas, ki smo se sami (iz)oblikovali v tej analogni zgodovini, nov izziv. Te male plastike, ki so nastajale ob uživanju dopoldanskih kavic, pripovedovanju šal in osebnih zgodb o tem, kako so nekoč za otroško igro »telefončkov« na dvorišču zadostovali že odvržena škatla paste za čevlje in kos vrvice, so nas vrnile k bistvu vprašanja, s čim se pravzaprav ukvarjamo na tej poti neprofitne dejavnosti, ki po besedah g. Metke Zupanek, predsednice društva Lipa, slušateljem omogoča, da »…ustrežejo svoji duši, prisluhnejo sebi in uresničijo neizpolnjene želje po znanju tujih jezikov, igranju
instrumentov, likovnem izražanju in keramičnem ustvarjanju, izdelovanju punčk za UNICEF, poznavanju zgodovinskih in naravnih lepot sveta, pisanju pesmi, povesti…..«. K tistemu, kar med člani skupine kroži kot nekakšen bolj ali manj šaljiv odgovor na zahteve sodobnega načina življenja, prepolnega različnih obveznosti:
»…oprostite, nimam časa, sem v penziji«.
Univerza za tretje življensko obdobje lipa Domžale je z delom pričela l. 1997 v okviru Delavske univerze ISCG Domžale. Kmalu se je izkazalo, da se neprofitna dejavnost Univerze ne ujema z načini poslovanja ISCG. Stopili so na samostojno pot in v petnajstih letih delovanja izdali že trinajst literarnih zbornikov, v katerih so povezali tudi literarne ustvarjalce iz drugih društev. Člani likovnih in keramičnih krožkov vsako leto razstavljajo doma v
Domžalah in drugih krajih po Sloveniji. Danes je v Lipi skoraj 1000 slušateljev.
Energija vedoželjnosti in ustvarjalnosti, ki nas toliko let združuje v skupinskem delu, nas je preko keramičnih telefonov vrnila k samemu izhodišču. Telefoni, narejeni z nekim določenim namenom, so naenkrat postali precej več kot le sredstvo komunikacije, ki nam poenostavi izmenjavo ter posredovanje informacij, zamisli. Postali so komunikacija sama, oz. tisto, kar je le-ta bila v časih ko s(m)o bili mobilni ljudje in ne telefoni – premikanje iz
enega kraja v drugega, občevanje, povezanost. Nekakšen promet med izdelki rok, ki so izraz pogleda na svet njihovih ustvarjalcev, izraz enega, ki nagovarja druge. S pravimi telefoni se praviloma bolje razumemo, če se le-ti ne oglašajo prepogosto. S temi keramičnimi je drugače, ker se preko njih oglašamo, sporočamo sami. Andersenov grah, ki nas, navadne smrtnike preganja na vsakem koraku, ravnokar prebujene Princeske pri komunikaciji ne ovira.
Zato se je pojavila potreba, da v tem navideznem svetu komunikacije med neživimi, keramičnimi telefoni stojijo tudi neživi, keramični komunikatorji. Majhna pravljična bitja, ki le po pokrivalih spominjajo na vrtne palčke, so tako nastala kot nadaljevanje, razširitev ali pa preslikava skupinske komunikacije, ki jo prakticiramo z domišljijo, utrjeno z dolgoletno vadbo. Palčki na vrtu običajno čepijo med solato, stročjim fižolom in brstičnim ohrovtom, telefoni pa zasedajo mesto na polici dnevne sobe. Ali menite, da ne sodijo skupaj, da sta svetova preveč različna, sploh v galerijskem prostoru? Kaj naj bi pa tam počeli? A se vam ne zdi, da čakajo v vrsti za telefoniranje? Mar se obotavljajo, jim je nerodno, ker so preveč »tumpasti« za občevanje in se zato raje držijo
skupaj? Ali so zmedeni pred Princesko, ki ima toliko komunikacijskih kanalov na voljo, da ne ve, za katerega naj se odloči? Vse to in še veliko, veliko več bi se lahko »skomuniciralo« iz tega, kar smo razstavili. Bistvo tiči v nadaljevanju komunikacije, v tem, da tisto, kar smo iz medsebojne komunikacije prenesli na keramične izdelke, delimo z vami, ki jih ogledujete. Pa brez »všečkanja«, prosim.


Mentor izobraževanja pri društvu Univerza za tretje življensko obdobje Lipa Domžale:

Lučka Šićarov

 

Za povečan prikaz kliknite na slike.


Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies