Albina Kragelj - "Abstraktna poezija"

  Dinamizem barvnih prepletanj na robu prehodov iz konkretnega v abstraktno

Abstraktna umetnost pooseblja umetniško svobodo izražanja, uporabo oblik, tekstur in barv, ki pogosto predstavljajo čustva ali druge elemente, ne pa dejanske fizične predmete, podobe ljudi ali realistično izslikanih pokrajin. To poudarja simboliko spontanosti in podzavestni pomen preseganja običajnih fizičnih meja na način, ki zahteva interakcijo. Po svoji naravi ponuja abstraktna umetnost slikark in slikarjev različne sloge in metode. Pri realističnem slikarstvu je predmet, pokrajina ali figuralna, portretna in avtoportretna podoba obravnavana tako nazorno, da odraža fizični svet, abstraktne podobe pa ponujajo brezmejne možnosti predstavitev. V slikah Albine Kragelj, ki nosijo skupni naslov Abstraktna poezija, se večina doživeto izslikanih podob dogaja na prehodu iz stvarnega v domišljijsko zamisel. Kompozicijske zasnove so nekje zasanjani, drugje dinamični pogledi v daljave neskončnih razsežnosti. Barvne sledi slikarkinih potez kot verzi v pesmi tkejo poetično pripoved.

 

Današnje razumevanje abstraktne umetnosti še vedno temelji na času pionirjev, kakršen je bil Vasilij Kandinsky, eden izmed vodilnih tlakovalcev poti nefiguralni umetnosti 20. stoletja. Slavne so njegove abstraktne serije Impresije, Kompozicije in Improvizacije, ki stojijo na samem začetku njegovih poskusov, a tudi njegove prepoznavne forme v zgodnjem obdobju, ko je bila njegova abstrakcija še berljiva. Abstraktni ekspresionizem je bil prvič širše prepoznan v kubizmu Pabla Picassa v zgodnjem dvajsetem stoletju. Abstraktni ekspresionizem so predstavljali umetniki kot sta Jackson Pollock in Marcel Duchamp, minimalistični umetniki kot so Carl Andre, pa so uporabljali tehniko, ki je pojem abstraktnega privedla do najbolj osnovnih oblik. Tovrstna umetniška dela segajo od preprostih geometričnih likov do zapletenih, naključno amorfnih linij. Barvna kompozicija je lahko sestavljena iz najbolj osnovnih primarnih odtenkov ali pa preprosto eksplodira v več sto ločenih nians pri posameznih umetniških delih.

 

Slikarska govorica Albine Kragelj ne dopušča dvoma, da izvira iz naravnih danosti (Kraški  viadukt, Razkošje Kraških vedut ali Arboretum), vendar si slikarka jemlje popolno svobodo pri stopnjevanju barvne izrazitosti. Zanima jo slikovitost sveta, ki ga podoživi na platnih. V naravi odkriva zanimive ritme, valovanja, migotanja, ki postanejo predmet njenih abstraktno asociativnih (Pečina demonov, Kamnita fatamorgana) ali poetično domišljijskih podob (Uvertura za nevihto). Vsebino in občutje določene ideje narekuje odločitev, kako zasnovati sliko v času, ki ga ne zaznamuje navdušujoč optimizem. Oblike in barve so kot vsebinska poanta lahko bliže svetlobi upanja v svetlih barvah, simbolom krize pa v temnejših odtenkih. Torej gre lahko tudi za pričevanja dogajanj, ki avtorico prizadevajo (Bes), pa tudi za podobe, ki asociirajo današnji čas ali celo opominjajo (Samotarjev brlog).

 

Učinek abstraktne umetnosti je ustvarjen z vzorci oblik, barv in črt izvirnega predmeta, v mnogih primerih pa slika sploh nima podobnosti z idejo, ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, da je abstraktna umetnost poenostavitev realnosti, ki je lahko veliko bolj zapletena, subjektivna narava oblik pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno očitna. Učinek se nanaša tudi na sodelovanje gledalca, ki napaja sliko z namenoma izločenimi podrobnostmi. Ker namen abstraktne umetnosti ni v predstavitvi realnosti, se lahko gledalec od nje distancira, hkrati pa mu omogoča, da se odzove na načine, ki niso jasno opredeljeni ali pričakovani. Skratka, vsak na svoj način. Razlago pomenov včasih poenostavijo avtorji abstraktnih podob, ko jim dajejo pomenske naslove, ki gledalce vodijo k izviru njegovega navdiha. Slikarka Albina Kragelj z naslovi vabi gledalca k sodelovanju, s čimer mu ponuja natanko določen pogled (Zlatorog, Ptič ali Kobilica in kočijaž). S tem, da ga usmerja v vsebino slik, sicer zapira pot njegovi domišljiji, hkrati pa mu ponuja vpogled v lastna videnja (Tiho šepetanje).

 

Na eni strani je Kragljeva neutrudna občudovalka pokrajine, ki jo neguje in brani pred negativnimi vdori, na drugi strani je predana glasbenem svetu, ki ji je blizu. Predvsem operi (V operi). In opernim arijam. Jemlje si polno pravico do lastnih občutij, do pristnega glasbenega doživetja torej, ki ga prevede v likovno pripoved, zaznamovano tudi z bogatim jezikom likovnih metafor (Iz Verdijeve opere Aida: Zidano svetišče ob Nilu). Bolj kot so likovne zamisli minimalistične, konceptualno okleščene mnogih zgovornih podrobnosti, večji pomen imajo likovni znaki, simboli, parafraze, metafore, saj z njimi slikarka lahko v trenutku pove več kot z  dolgim besednim opisom. Asociativno abstraktno zamišljeno kompozicijo (Giacomo Puccini: Tosca – Ploščad Angelskega gradu), bogato metaforiko in dinamično valovite barvne poteze slikarka na končnih podobah sestavi v izrazito harmonično celoto.

 

V slikarkinem zadnjem ciklu se mnogo polno doživetih podob dogaja na dinamičnem robu prehodov iz konkretnega v abstraktno. Pri sliki Richard Wagner: Večni mornar, recimo, je voda izslikana realistično, asociacija na večnega mornarja pa je dramatično razgibana. Slikarka veliko pozornost vseskozi posveča tudi svetlobi. Svetlobi, ki je sinonim prostosti. Kot simbol je v največjem možnem nasprotju s temo. Če barve žarijo, to pomeni, da barve same po sebi izražajo svojo polno barvno svetlost in moč (Giacomo Puccini: La Boheme). Različni barvni toni in njihove nianse pa še natančneje opredeljujejo različne vloge, ki so jim v sliki zaupane (Aidino skrivališče). V jeziku simbolov ima svetloba velik pomen, barva pa še določnejšega. Likovno povezovanje barvnih posegov na slikarskem platnu je nenehen izziv, ki se mu slikarka prav tako predano  posveča, ga razvija in obravnava kot poglobljeno, čutno in senzibilno grajeno slikarsko polje. Barvni nanosi so na prvi pogled spontani in v ritmu medsebojnega učinkovanja nihajo med globinskim pogledom v samo barvno materijo in površinskim odzivom barvnih razmerij, ki jih posamezne barvne sledi uresničujejo. Slikarka pazljivo izbira barve in njihove odnose, ki so pogosto v razmerju toplo – hladno in odprto – zaprto.

 

Akrilni barvni zapisi na belini platna, kakršne ustvarja Kragljeva, so kot nekakšne sledi, ki razkrivajo dinamizem barvnih prepletanj in skozi plastenje barvnih nanosov gradijo pripovedno likovno stvarnost. Slikarka s premišljeno barvno zasnovo ureja vizualna skladja in osmišlja likovne podobe z izrazito povednimi naslovi. Ti opredeljujejo vsebino posameznega dela in določajo delovni postopek urejanja likovne podobe. Spontanost, vehementnost in sproščenost so tiste opazne zaznave, ki spremljajo abstraktno asociativno poetiko slikarke Albine Kragelj. Njeno slikarstvo je poklon naravi, glasbi in umetnosti, ki nas plemeniti, ter človeku, ki poskuša v tem poiskati harmonijo.


                                                                                                          Tatjana Pregl Kobe



Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies