Cvet kot hrepenenje

Ljudmila Kotolupova prihaja iz Novgorda v Rusiji, kjer je delala kot arhitektka. Na fakulteti se je naučila natančne risbe in slikanja v temperi ter gvašu. Z možem in sedem letnim sinom se je leta 1991 preselila v Slovenijo, kjer je kmalu rodila še deklico. Družina je kupila staro hišo v Gočah v Vipavski dolini in jo počasi obnavljala. Kotolupova je pričela slikati tihožitja, predvsem za svoje veselje, ki so dopolnjevala starinski slog adaptirane hiše. Potem, ko so otroci zrasli, se je lahko povsem predala slikarstvu. Danes ima vse več naročnikov za svoja tihožitja, pa tudi za domače živali in portrete. Čeprav živi že dvajset let pri nas, je to šele njena tretja predstavitev. Razstava Ljudmile Kotolupove je del 15. obletnice galerije Loterije Slovenije, ki je v svoji preteklosti postala znana tudi po tem, da je večkrat odprla svoja vrata tujcem, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji.
Na razstavi so na ogled pretežno šopki cvetic v najrazličnejših vazah, redkeje pa so naslikani zunaj, v naravi. Rože je slikarka nabrala v njihovem razcvetu na vrtu ali travniku, nato pa jih je uredila z veliko mero barvne in oblikovne občutljivosti v živopisne aranžmaje. Vaze s šopki so lahko del večjega tihožitja iz sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, dragocenih servisov in prtov na nevtralnem svetlo – temnem ozadju. V cvetličnih in sadnih tihožitjih se skrivajo polži, rožice obiskujejo metulji in čebele, ki pijejo njihov sladki nektar.
V času povratka meščanskega življenja v nekdanje komunistične države, imajo tihožitja status lagodnega življenja, prostega časa in lepote same na sebi brez posebne simbolike. Slikarstvo šopkov ima tudi status ženske umetnosti, ki predstavljajo njen čut za odnose, podrobnosti in skladnost identitet.
Cvetlična tihožitja so znana že iz Egipta in stare Grčije, medtem ko so v zahodni Evropi doživela zlato dobo v 16. in 17 stoletju v flamskem in nizozemskem slikarstvu. V protestanskih deželah so tihožitja nadomestila moralne vsebine krščanske ikonografije; ljudje so znali razbrati iz različnih vrst cvetic in živali alegorične pripovedi o pregrehah, minljivosti, etičnih in moralnih standardih, ki so vladali v tedanji družbi. V 18. stoletju, ko je Peter Veliki carsko Rusijo moderniziral in vpeljal Akademije po zahodnem vzoru, so bila tihožitja že manjvreden motiv in bolj estetskega kot simboličnega značaja. V romantiki so cvetlična tihožitja ponovno priljubljen motiv, predvsem v kontekstu čaščenja narave. Slikarje je bolj kot točnost naslikanega, zanimalo razpoloženje in čustvena izraznost. Realistični slikarji, za njimi pa impresionisti so z veliko vnemo slikali tihožitja, vendar jih je bolj kot čustvena izraznost, zanimalo preizkušanje novih barvnih kontrastov in kadriranje motiva. V modernizmu so znana tihožitja Cezanna in morda še bolj Van Goghove sončnice. Prvi je denimo svoja jabolka iz naturalističnih prijemov spreminjal v barvne oblike, ideje jabolk, ki jih ne bi več »mogli zaužiti«. Van Gogh pa je svoje sončnice iz simboličnih predstavnic spremenil v izraz lastne duševne stiske, osamljenosti in minljivosti. Kubizem, ekspresionizem in nadrealizem so si vsak po svoje prikrojili tihožitja. V abstraktnem slikarstvu so postali le barvni dramatični madeži iz sledi umetnikove geste. Močan pečat v razvoju tihožitij v prejšnjem stoletju so pustili tudi ruski umetniki. Hiperrealizem sedemdesetih let je pomenil oživitev iluzionističnih prijemov. V zadnjih desetletjih se je tihožitje razširilo prek svojih meja, predvsem z uporabo računalniških grafik, video kamer in zvoka ter nenvadnih materialov v ambientalnih postavitvah.
Izbrušen realistični slog Ljudmile Kotolupove se v kontekstu postmodernizma in njegove oživitve preteklih slogov, zgleduje pri iluzionizmu starih flamskih mojstrov 16. in 17 stoletja, kot je bil denimo Jan Bruegel mlajši, ki se je zavzemal za slikanje »samo po naravi«. Slikarkina strast za tihožitja pa verjetno prihaja iz močne ruske modernistične tradicije, ki so jo zaznamovali umetniki Sergej Ocopov, Evgenija Antipova, Gevork Kotiantz, Taisia Afonina idr. Kombinirana tihožitja žive in nežive narave Kotolupova slika zelo dolgo časa, kar ji omogoča tehnika olja. Pri tem sledi svoji natančni risbi, ki jo je izbrusila, že takrat ko je delala kot arhitektka. Cvetlična tihožitja pa nastajajo hitreje in so nekoliko bolj svobodna, manj natančna. Značilno za njene motive je, da so osvetljeni z enotno svetlobo, da torej vir svetlobe ni določen, ampak ga slikarka sproti prilagaja za vsak predmet posebej, kar ji omogoča iluzionistično prepričljivost. Pogosti so igrivi odbleski svetlobe na steklenih vazah, kjer se včasih pojavi celo ateljejsko okno, pa vodne kapljice, kot podrobnosti, ki prispevajo k prepričljivosti njenega natančnega opazovanja. Uspešnost se meri v stopnji živega in hiperrealističnega izraza cvetlic, živali in predmetov, kar ni enostavno. Hitro se namreč zgodi, da predmet uide nadzoru naravne prepričljivosti in zdrsne v dekorativnost, pri slabših slikarjih v izumetničenost in prisiljen izraz. Ljudmila Kotolupova ostaja zvesta svojim načelom skladnosti, umirjenosti in psihološke koncentracije, ki ji omogoča, da slike ne zaidejo v sfero samosvojega, osebnega čustvovanja, niti v rahločutno sanjarjenje kot je to značilno za nekatere ruske kolege. Gledalec ob njenih slikah začuti pristen izraz in se lahko potopi v bogastvo komponiranja barv in svetlobe ter ritmičnega nizanja oblik, pri tem pa odkriva številne detajle. Ljudmila Kotolupova tako oživlja pozabljen slog natančnega, skoraj znanstvenega pogleda na zunanji svet, a ne na hladen, odtujen način, ampak poln radoživega hrepenenja po lepoti, svetlobi, ritmu in bogastvu, ki ga nudi narava. Slikarka deluje stran od svoje domovine v idiličnem kraju Goče, kjer ji dneve izpolnjujejo družina, slikanje, živali in cvetje kot alegorija hrepenenja po lepoti in mladosti, ki je večna le v umetnosti. Kot prava mojstrica čopiča ostaja vedno ista, a nikoli dolgočasna: opominja nas, da je sreča v opazovanju in videnju drobnih stvari, ki so vsem na dosegu roke, le malo časa si moramo vzeti zanje.

 


Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies