Čar Evrope

V galeriji Loterija Slovenije je premierno predstavljen fotografski cikel Čar Evrope, ki nakazuje nadaljevanje in nadgradnjo dosedanjih tendenc v ustvarjanju fotografa Dušana Ježa, ki stoji na presečišču dokumentarne in formalno dodelane umetniške fotografije. Razstavljena serija fotografij Čar Evrope predstavlja avtorjeve poglede na današnjo Evropo, kjer ni vojne in v kateri vlada (relativna) blaginja. Tak pristop je zanj protiutež težki izpovedi njegovega očeta o trpljenju v nacističnih taboriščih, ki ga je doživel,  ko so ga med drugo svetovno vojno kot mladinca OF ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau... Svojemu očetu Antonu Ježu pri projektih, ki so zasnovani na izpovedi »Nikoli več vojne«, pomaga že petnajst let (sočasno je v šolski knjižnici Elektrotehniške–računalniške strokovne šole in gimnazije v Ljubljani odprta 10. jubilejna razstava umetniške spominske zbirke »Via dolorosa« – Pot trpkih spominov skozi taborišča Dachau 1944, Überlingen 1945 in Allach), s svojimi deli pa se tudi sam zavzema za mir in sožitje v Evropi, v vsej mavrični različnosti njenih narodov in prebivalcev nasploh. Najbrž je ravno v tem miru in raznolikosti ter strpnosti čar Evrope, kakor ga vidi tudi sam. Da bi mir le obstal, pravi, saj so tudi dežele, kjer vlada mir, lahko velik izziv za fotografa. Fotografija s Colle del Lys (2003) kaže povsem nepomembno, sproščeno mirnodobno dogajanje današnjega časa. Fotografirana je bila v dneh proslav v čast nekdanjim italijanskim partizanom na Colle del Lys in odporniškemu gibanju proti fašizmu, zaradi česar je bilo med drugo svetovno vojno v krajih nad Torinom veliko žrtev.
Štirideset let po tem, ko si je Diane Arbus (1923–1971), temna kraljica ameriške fotografije, vzela življenje, imajo njeni kontroverzni portreti drugačnih, odrinjenih in osamljenih še vedno močan vpliv na sodobno fotografijo. Arbusova je na inovativen način združila portretno konvencijo 19. stoletja s tesnobnim razpoloženjem dvajsetega. Kadar ni slikala po naročilu, je raje izbirala anonimne portretirance: mlad par na klopci v Centralnem parku, identični dvojčici Cathleen in Colleen, mladega republikanca – in seveda marginalne like. Po njenih besedah, je fotografija skrivnost o skrivnosti. Več ti pove, manj veš. Iskreno pa je verjela, da določenih stvari ljudje ne bi nikoli videli, če jih sama ne bi fotografirala. Ježeve fotografije se Arbusovi seveda niti ne približajo, polne so sija življenja, iskrivih trenutnih portretov ljudi, večinoma navadnih, za katerimi se niti ne ozreš, a se ob pogledu na nekatere pustne in beneške maske ter na dogajanje ob obeh ne da mimo misli, da je nenehna sla po fotografiranju nenavadnih »obrazov« podobna. To, se zdi, kaže tudi posebno skrben izbor iz ciklusa kurentovanj in pusta na Ptuju, čemur Jež posveča veliko časa. Morda izstopa ena izmed fotografij, ki je bolj portret prijatelja kot maske. Posneta je bila v Markovcih in prikazuje enega najstarejših kurentov Ptujskega polja, Petra Zmazka, edinega kurenta, ki je v polni kurentovi opravi pretekel 21 km (polovični maraton)! Zmazek vodi skupino kurentov Florijan, s katero je Jež spoznal in znova in znova fotografiral vse čare te ptujske posebnosti, ki je letos stara enainpetdeset let ter pri tem iskreno verjel, da določenih stvari ljudje ne bi nikoli videli, če jih sam ne bi fotografiral.
Bolgarski umetnik Alexander Valchev je leta 2005 začel razvijati fotografski projekt »Reminiscences«, ki predstavlja rekonstrukcije portretov slavnih renesančnih mojstrov slikarstva v sodobni perspektivi fotografskega medija. Avtor skozi podobe svojih prijateljev in znancev, povzdignjenih v herojske podobe plemičev iz 15. in 16. stoletja, izkazuje duh trenutnega časa in lastnega bivanjskega prostora. Glavni namen avtorja je izraziti duhovno naravo portretirancev, ujeti njihovo globino, notranjo lepoto in dostojanstvo, kar so osnovne karakteristike renesančnih portretov. Ježa je prav tako očarala preteklost, renesančni čas, vzvišenost Benetk in duhovni potencial mesta, od koder (po mami) izvirajo njegovi predniki. Ciklus Benetk je digitalno nadgrajen tako, da so na vsaki fotografiji prepleteni motivi različnih fotografij iz Benetk, posnetih na isti dan (18. april 2009). S tako režiranimi fotografijami izkazuje Jež duh trenutnega časa in izvor lastnega bivanja. V Benetkah je bila posneta tudi črno bela fotografija »Dekle in smrt«, ki pa ni režirana, temveč sodi v zvrst »life« oziroma »candid photo«, to je način fotografiranja, pri katerem portretiranci ne vedo, da so fotografirani, fotografirano dekle pa tudi ne ve, da za njo sedi smrt in se v miru lepotiči.
Še dve fotografiji izstopata zaradi avtorjevega posega vanju. Fotografa Stojana Kerblerja je Jež posnel 11. novembra 2010 pred magistratom na Ptuju, ko je mojster fotografije postavil svojo dragoceno kamero in se pripravljal na beleženje martinovanja. To sliko je Jež posnel v barvah, kasneje pa jo je ustvarjalno predelal na računalniku. V sliko je barvno posegel tako, da je fotograf z bližnjo okolico v barvni predstavitvi, slika pa je v drugih segmentih spremenjena v črno-belo podobo – kot hommage Kerblerju, ki od nekdaj fotografira v črno-beli tehniki. Druga predstavlja pokrajino: Matera, izrazito sivo mesto v južni Italiji, kjer je igralec Mel Gibson snemal svoj »krvavi« film o Križevem potu, je fotograf pri obdelavi – razen na osrednjem delu fotografije – nežno obarval z odtenki rdeče barve, s čimer je hotel opozoriti na ta kontroverzno krvav film, ki je po svetu doživel različne odmeve.
Trije različni pristopi oblikujejo triangel Ježevih fotografij in kot taki oblikujejo sozvočje: čarobne znamenitosti evropskih pokrajin in mest, znamenite osebnosti in avtoportreti. Premamili so ga likovno vznemirljivi motivi parka »Bambouseraie«, četrtega največjega arboretuma Francije. V Amsterdamu je bil ob štiristoletnici znamenitega slikarja Rembrandta van Rijna in ustvaril cel ciklus. Posebne motive je našel tudi daleč od Amsterdama, v Kinderdijku, največjem še ohranjenem področju mlinov na veter, s katerimi so črpali vodo na Nizozemskem. Brez stojala je od daleč posnel provansalski cistercijanski samostan Abbaye de Senanque, slaven, neštetokrat profesionalno fotografiran motiv, ki ga je prav tako odlično posnel z lahkim popotnim foto aparatom (bil je na potovanju z ženo Martino, s šotorom in avtom). V Ljubljani je ob otvoritvi serije skulptur nastala fotografija Holograma Evrope Marka Pogačnika, bolnišnico Franjo je na fotografiji ohranil tako, kot je bila pred vodno ujmo in po njej. Ob pripravi Zbornika UL ob devetdesetletnici je bil ekskluzivni fotograf, ki so mu objavili približno 450 posnetkov z vseh fakultet UL in akademij. Za razstavo je izbral fotografijo dr. Janeza Bogataja in pianistke Dubravke Tomšič, med portrete znanih osebnosti pa uvrstil še Borisa Pahorja, posnetega na knjižnem sejmu v Ljubljani (2010), in premiera Boruta Pahorja, ki je imel intervju ob odprtju sodobne črpalne hidroelektrarne Avče na Soči. Za avtoportrete, ki jih je ob slikanju drugih zvrsti posnetkov ustvaril Dušan Jež, bi bila potrebna cela študija, saj so po izvirnosti neponovljivi. Tudi tehnično so vsak zase posebnost. Iz Združenih držav Amerike prihaja domiselna pomoč za fotografe, ki radi fotografirajo same sebe: »Quik Pod« je raztegljivo držalo za fotografski aparat, ki omogoča, da kjerkoli in kadarkoli posnamemo avtoportret, ne da bi zato potrebovali pomoč mimoidočih, oziroma, ne da bi nam bilo potrebno iztegovati roko predse, da bi ujeli primeren kader. Seveda Jež tega ne uporablja, vsi njegovi avtoportreti nastajajo spontano, vešče, brez tehnične pomoči.
V njegovih posnetkih je veliko fotografskega znanja in občutja, kako nekaj povedati s sliko. Prizadeval si je za čim več pozitivnega in lepega, ker se mu zdi življenje prekratko, da vseh lepot, ki jih je doživljal, ko je z družino ali poslovno obiskoval kraje po vsej Evropi, ljudem ne bi posredoval. Tudi tako, pravi, se lahko upreš resignaciji in iščeš svojo ustvarjalno pot naprej. Zato, torej, uživajmo v izbranih fotografskih čarih Evrope Dušana Ježa!
 

Tatjana Pregl Kobe

 



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies