Več o avtorjih razstave

Maks BIZJAK, slikar

Rojen v Ljubljani 1932. leta. Po izobrazbi je cestno prometni inženir, ki svoj čas posveča slikarstvu že od mladosti. Likovno znanje si je pridobival pretežno s kopiranjem starih mojstrov in je danes mojster kopist, kar je pri nas parava redkost. Posveča se zlasti flamskim in italijanskim slikarjem renesanse in zgodnjega baroka, ob tem pa je razvil tudi lasten likovni izraz. Je član Društva likovnikov Ljubljana. Javnosti se je že večkrat predstavil na skupinskih postavitvah, štirikrat pa je razstavljal samostojno.

Maks Bizjak si je s kopiranjem slik starih mojstrov pridobil kar zavidljivo slikarsko znanje. Koristi ga tako pri preslikavanju slik iz preteklih obdobij kot pri lastnih slikarskih kompozicijah. S slikarsko tehniko olja na platnu je dosegel pravo žarenje barv, ki so tako rekoč same po sebi vsebina slike. S pretanjeno igro svetlob in senc npr. v vedutnih prizorih ustvarja slikar tudi vtis prisotnosti atmosfere, medtem ko so izbrane barve za oblikovanje neba in rdeče-zeleni kontrasti v sicer realistično podanem motivu v razstavljeni sliki Stolna cerkev v Ljubljani avtorjeva osebna likovna interpretacija motiva. Kopije Diana v akciji Marcantonia Franceschinija, Venera pred ogledalom Petra Paula Rubensa in Veseli pivec z razstave razkrivajo poleg slikarske veščine avtorjevo pristno vživetje v naslikani motiv.

 

Naslov
Maks Bizjak, Podlimbarskega 38, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 505 8008, 040 475 343

 

Jasminka ĆISIĆ, slikarka

Rodila se je v Splitu. Na FAGG, na oddelku za arhitekturo je diplomirala 1972. leta. S slikanjem se ukvarja od rane mladosti, ko se je v osnovni šoli prvič srečala z akvarelom, ki je še danes njena najljubša tehnika. Od leta 1991 ponovno intenzivneje ustvarja, svoja dela pa je začela razstavljati 1994, ko je postala članica Društva likovnikov Ljubljana. Do danes je imela 17 samostojnih razstav, sodelovala pa je na 119. skupinskih razstavah.

Za svoje likovno ustvarjanje je bila večkrat nagrajena. Dobila je tudi certifikata za izvirno umetniško delo, 1999. leta za sliko v tehniki akvarela, 2004 pa za lavirano risbo, ki jo tukaj razstavlja.

 

Jasminki Ćišić pripada med izbranimi avtorji jubilejne prireditve galerije svojsko mesto zaradi pestrosti njenih likovnih tehnik ob hkratni originalnosti idej in izbrušenem rokopisu. Njen slikarski razvoj, ki ga vidimo tudi v razstavljenih slikah, poteka od bolj realistične upodobitve mestne soseske v akvarelu, kjer se risba in mehkoba mokrega akvarela dopolnjujeta v verno, atmosfersko obarvano sliko, ki jo nadgrajuje tudi slikarkino razpoloženje. Lavirana risba "Dež" v kombinaciji mehkih črnih obrisnih linij stavb in silhuet figur pod dežniki razkriva v diagonalno grajeni kompoziciji skupaj z lahkotnostjo potez in svobodno razporejenostjo barvnih lis slikarkino suverenost v risbi, ki je najbrž posledica njene arhitekturne izobrazbe. V akrilni sliki Rojstvo vina pa se srečamo z dinamiko belih in zelenih valovitih linij, s katerimi avtorica oblikuje hribovito prizorišče z zidanicami, posejanimi zdaj na eni zdaj na drugi strani vijugave bele poti, ki deli slikarsko površino v dvoje polj. Troje slik pokaže troje različnih slikarkinih likovnih pristopov, v katerih ostaja linija vseskozi prisotna. Ozek izrez iz avtoričine bogate motivne in tehnične raznolikosti kaže na njeno likovno eksperimentiranje, ne da bi se izneverila svojemu ustvarjalnemu ritmu.

 

Naslov
Jasminka Ćišić, Trubarjeva 47, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 432 5074, 031 535 955

 

Vojko GAŠPERUT - GAŠPER, slikar

Rodil se je 1949. leta v vasi Sedlo v Breginjskem kotu. Leta 1960 se je preselil v Koper.

Leta 1967 si je pri skoku v vodo poškodoval hrbtenico, kar ga je priklenilo na invalidski voziček.
Slikarsko znanje si je pridobival v tečajih in likovnih kolonijah, dve leti tudi v Mestni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Leta 1987 je postal štipendist mednarodnega združenja VDMFK, leta 2000 pridruženi član, štiri leta potem pa polnopravni član VDMFK v Lichtensteinu. Imel je 76 samostojnih razstav, sodeloval pa je na več kot 250. skupinskih razstavah.

Za svoje likovno delo je bil večkrat nagrajen, tako doma kot v tujini: naj omenimo le priznanje občine Koper, Plaketo za ohranjanje istrske kulturne dediščine, leta 1993; je dobitnik dveh certifikatov kakovosti za risbo. Najbrž se slikar res rodi, saj si sicer skoraj ne moremo predstavljati, da bi Vojko Gašperut - Gašper kljub svoji invalidnosti mogel ustvariti tako obsežen, avtorsko prepoznaven, v realističnem slogu izražen svež opus slik v oljni tehniki. Za povrh slikarja označuje še velika navezanost na rodni Breginj in obmorsko zaledje Kopra, Pirana in Sečovelj. Zvest opisovalec narave se nikoli na ponavlja, saj v obravnavane motive, tudi ko gre za njemu izredno priljubljene soline, vnaša vsakič drugačno svetlobo, izbira vedno drug zorni kot za enake ali podobne prizore in vnaša v slike osebna doživljanja vidnega sveta. Slej ko prej ostaja sončen in svetal, s slikami bodri sebe, a zdi se, da še bolj ljudi okoli sebe, ki se ne naveličajo njegovih s soncem obsijanih krajin. Razstavljena slika Soline v zanimivi, iz več pogledov sestavljeni kompoziciji nudi pogled na rjavo zemljo in sivo-rjavo kamenje na desni strani slike, na levi pa se podoben prizor nadaljuje v soline s posejanimi hišami z rdečimi strehami. Druga slika se zdi z bogastvom živo rumenega drobnega cvetja v zelenem grmičevju v ospredju ter širokim pasom trave in modrega neba na platnu kot poklon pomladnemu brstenju. Vojko Gašperut - Gašper ob zglednem poznavanju in upoštevanju slovenskega tradicionalnega krajinskega slikarstva zmore polno izraziti svoje likovno videnje vsega, česar se z očmi in čopičem dotakne.

 

Naslov
Vojko Gašperut - Gašper, Cerej 6, Sv. Anton, 6276 Pobegi, Koper
Telefon: 05 6530 580, 041 758 409
E-mail: Vojko.Gasperut@guest.arnes.si

 

Vojko HERNAUS, slikar

Rojen 9. septembra 1953 na Kozjanskem. Živi in dela v Ljubljani. 1996. leta je dobil priznanje mesta Ljubljane za izjemno samorastniško ustvarjalnost na področju likovne umetnosti.

V opus njegovih razstav štejemo 60 samostojnih postavitev doma in v tujini, 10 skupinskih z domačimi in tujimi avtorji. Poleg tega še cikel petih razstav z naslovom Samostojna Slovenija. Po Sloveniji in drugih državah ima tudi 10 stalnih postavitev.

Je avtor likovne monografije mesta Ljubljane iz leta 1995. V pripravi je likovna monografija o celostni avtorjevi podobi. V Gorici, Gorica pri Slivnici, ima svojo hišo, v kateri je Galerija s stalno zbirko.

Vojko Hernaus se ponaša s številnim slikarskim opusom v različnih tehnikah. Pozornost zasluži upodabljanje rodnega Kozjanskega. Prav te slike, pa naj gre za široke panoramske poglede ali prizore kot so posamezne kmečke hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in kmečkim orodjem, so pogosto nosilke najbolj osebnih zapisov slikarja.Zdi se, da se Vojko Hernaus upodabljanja rodne pokrajine loteva s posebno ljubeznijo in slikarsko sproščenostjo v bogatih, često z lopatico nanesenih plasteh svetlih barv z obilico beline. V panoramskih prizorih polaga debele plasti nežnih barvnih tonov drugega ob drugega in z rdečimi akcenti streh poživlja kompozicijo. Dalje sta pomembna cikla portretov in avtoportretov in podob Ljubljane, ki odražata avtorjevo sposobnost realistično verne ponazoritve s posluhom za barvno in kompozicijsko skladnost. Na tokratni razstavi se slikar predstavlja z večjima slikama Ribji trg v Ljubljani in Tihožitje. Barvno intenzivne stavbe trga z obilico vertikal in horizontal mehča zelenje vrb z dinamičnimi potezami čopiča ob robu slike. Nebo je prekrito z vehementnimi rjavo-belimi potezami. Privlačnost slike so stoječe kovinske luči in silhuete ljudi na klopeh. Sliko Tihožitje, motiv reliefno učinkujočega cvetja v vazi, je slikar skušal uravnotežiti z ozadjem v obliki raznobarvnih ploskovitih pravokotnih polj.

 

Naslov
Vojko Hernaus, Ziherlova 8, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 204 244

 

Ciril HOČEVAR, kipar

Rodil se je 1949. leta v Ljubljani. Študiral je gradbeništvo na FAGG Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral 1975. leta.Vzporedno je leta 1973 vpisal tudi študij kiparstva pri prof. Zdenku Kalinu na ALU v Ljubljani, ki ga je po diplomi na FAGG prekinil in se leta 1976 zaposlil kot statik. Vse do leta 1991 je kiparil bolj občasno in se ukvarjal bolj s portretiranjem otrok v glini in izdelovanjem plaket in medalj. Od leta 1992 pa ima status samostojnega kulturnega delavca.
Obvladanje odlivanja plastičnih smol pa sedaj uspešno uporablja pri svojem kiparskem delu. Velik del ciklusa "plesalk", je tako izdelal poleg originalnih odlitkov v bronu, tudi v umetnem kamnu. Poliestrske smole uporablja tudi pri izdelavi muzejskih lutk v naravni velikosti za slovenske muzeje, za izdelavo maskot za promocijo revij in v TV spotih.

Njegove lutke srečamo v muzejih: Bistra pri Vrhniki (STM), Škofji Loki (Poštni muzej), Pokrajinski muzej Trbovlje, Pokrajinski muzej Kočevje, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Premogovniški muzej Velenje (19 eksponatov). Za Lutkovno gledališče Ljubljana in Cankarjev dom pa soustvarja scene za gledališko in plesno predstavo Sen kresne noči, Posvetitev pomladi, za SNG Drama pa izdela naglavne maske za predstavo Tako je umrl Zaratustra.
Cirila Hočevarja je življenjska pot dalj časa vodila po dveh tirih, dokler ni nazadnje gradbeništva premagala likovna umetnost.Tehnični študij mu je med drugim dobro služil pri umetniškem snovanju na različnih likovnih področjih - od oblikovalskih nalog, portretiranja v glini, izdelovanja muzejskih in gledaliških lutk do soustvarjanje gledaliških scen itd. Na nek način so v razstavljenih intimnih bronastih plastikah celo postavnih ženskih figur v elegantnih plesnih držah prisotne vse kiparjeve prejšnje tehnične in oblikovalske izkušnje. Male plastike Cirila Hočevarja, poimenovane Gozdne vile, so moderne, v širokih zaobljenih ploskvah oblikovane figurine, ki se nas dotikajo čutno in estetsko z milino oblik in subtilnim krašenjem oblačil, z odprtostjo kiparskih form pa stopnjujejo njihovo nematerialnost, njihovo vilinsko naravo. Drže teles sugerirajo plesne ritme, v gibih rok pa kakor da zvenijo ubrani akordi glasbe. Ciril Hočevar se je moral odreči dvotirnosti življenjske poti, da lahko v polni predanosti uresničuje svoj od narave prejeti dar.

 

Naslov, atelje
Ciril Hočevar, Cesta v kostanj 21a, 1000 Ljubljana

 

Dušan JEŽ, fotograf

Rodil se je v Ljubljani leta 1954. Z avtorsko fotografijo se ukvarja že 30 let, v zadnjem desetletju tudi poslovno. V osemdesetih letih je vodil takrat največji redno in tudi mednarodno delujoči fotoklub v Ljubljani, Foto skupino Moste. Znano je njegovo sodelovanje s Sobotno prilogo časnika Delo, kjer je imel objavljenih čez 400 avtorskih fotografij. Objavlja tudi v drugih časopisih in revijah po Sloveniji in Evropi. V zadnjih letih je z digitalno nadgrajeno fotografijo prikazal ciklus "Grafiti Ljubljane", ki je izšel tudi v knjigi. V letu 2005 je kot edini slovenski likovnik-fotograf pripravil kar štiri razstave svojih digitalno nadgrajenih fotografij iz cikla "Don Kihot", ob evropskih praznovanjih 400-letnice prvega izida tega znamenitega romana. Dušan Jež je znan tudi kot avtorski fotograf, ki z inovativnim pristopom fotografira vse elektroenergetske objekte Slovenije, od elektrarn do daljnovodov. Ob praznovanju 100 - letnice Zavoda Sv. Stanislava je Jež predstavil zbirko avtorskih fotografij na temo slovenske ljudske verske umetnosti.

Do sedaj je imel Dušan Jež 15 samostojnih razstav, udeležil pa se je okrog 200 skupinskih razstav in mednarodnih natečajev. Kot edini Slovenec je prejel nagradi svetovnih fotografskih natečajev UNESCO in prav tako nagradi mednarodnih natečajev korporacije NIKON. Je dobitnik še okrog 40 drugih nagrad in mnogih priznanj.

Živi in dela v Ljubljani.
Fotografa Dušana Ježa lahko najbolje predstavimo z njegovimi lastnimi besedami. Mojster z najuglednejšimi svetovnimi nagradami ostaja skromen, pretanjen in buden opazovalec dogajanja povsod, kjer se trenutno nahaja, pri tem mu fotografska tehnika ne predstavlja več nobenega problema. Zato pritrjuje besedam Roberta Lerevanta v knjigi Zen v umetnosti fotografije, da se je " k umetnosti fotografije dobro približati s čistim razumom in čistim srcem" in dalje "Fotografiranje je na nek način umetnost ne-iskanja, umetnost poslušanja in čakanja. Umetnost skromnega, če ne še kar ponižnega občudovanja življenja." Zato verjamemo, da si Dušan Jež tudi kot fotograf zastavlja vprašanja: Kdo smo? Od kod smo prišli? Zakaj smo tukaj?

Avtorjeve črnobele fotografije na razstavi pričajo o pristnosti mojstrovih besed. Dodajmo le, da so njegove fotografije tudi likovno dognane. Fotografija z naslovom Ptuj je izvirna v kompoziciji, grajena v višino, s kolesarjema na mostu na vrhu pokončnega formata, vmes je reka, ki jo komaj opazimo, dve raci na njenem obrežju na dnu kompozicije pa delujeta kot impresivna bela kipa. Ni pomembno mesto Ptuj, vsebina mojstrove fotografije je v njeni likovni govorici. Fotografiji Punčka s fotoaparatom in Nočna skrb v bežnem trenutku ujameta v prvem primeru zatopljenost v objektiv aparata slikovito oblečene deklice na Markovem trgu v Benetkah, v drugem pa trenutek tesne medsebojne povezanosti med dečkom in njegovo mamico pri opravljanju fantkove neodložljive nočne potrebe.

Dušan Jež je tudi edini slovenski fotograf, ki se je 2005 s posebno razstavo digitalno obdelanih fotografij poklonil spominu Miguela de Cervantesa ob 400 letnici Don Kihota in se skupaj s kiparko Urško Heller predstavil tudi v Galeriji Loterije Slovenije.


Naslov-atelje
Dušan Jež, Zelenova 23, 1260 Ljubljana Polje
Telefon: 01 5283 075, 070 502 011
E-mail: jezz.dusan@siol.net

 

Miloš LAVRENČIČ, slikar

Rodil se je 20. 7. 1940. Po šoli za oblikovanje, se je najprej posvetil študiju likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po nekaj letih pedagoškega dela, se je leta 1968 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je pri prof. Gabrijelu Stupici leta 1972 tudi diplomiral. Leta 1975 je zaključil še specialko za restavratorstvo in konzervatorstvo pri prof. F. Kokalju. Delal je kot svobodni umetnik, sedaj je upokojen. Imel je 23 samostojnih razstav, sodeloval pa je na 27. skupinskih predstavitvah. Miloš Lavrenčič je pred desetimi leti prvi razstavljal v Galeriji Loterije Slovenije. Katalog takratne razstave ga kaže tudi kot raziskovalca modernejšega likovnega izraza krajine. Zdi se kot bi bil tedaj slikarju krajinski prizor iz narave izhodišče za njegovo preoblikovanje v ploskovitih, kontrastnih zeleno-oranžnih ploskvah v oljni tehniki. Analitično gradnjo slik je avtor kasneje zamenjal za naravi vernejšo odslikavo in jo npr.v sliki Triglav - zimska pokrajina, ki se pojavlja tudi na tokratni razstavi, predstavil z izborom kolorita in v drobnih, kar grafično učinkujočih potezah. Razpoloženjskost v sliki poleg široke panorame stopnjuje sončna svetloba, ki jo v nežnih, a bogato niansiranih belo-sivo-bež barvnih odtenkih slutimo v zasneženem gorovju. Na zunaj zadržana slika vsebuje skrito likovno bogastvo. Nekaj sorodnosti s Triglavom je opaziti v majhni sliki Turjak, sliki Škofja Loka in Grad Kamen v Dragi pa se zdita predvsem dokumentarno zajeta motiva z nadihom naive.

 

Naslov
Miloš Lavrenčič, Lavričeva 5, 1000 Ljubljana Telefon: 01 4369 216

 

Peter LAZAREVIĆ, slikar

Rodil se je 16. marca 1949 v Osječanih. Po izobrazbi je profesor športne vzgoje.
Likovno se je izobraževal pri prof. Nemetu, študijsko je potoval po Italiji, Nemčiji, Franciji. Intenzivno se ukvarja s slikarstvom od 1969. s svojimi deli se je predstavil že na več kot tridesetih skupinskih razstavah ter dvajsetih samostojnih. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Naj omenimo le nekatere: Ex tempore Piran - odkupna nagrada; Ex tempore polhov Gradec - 1. nagrada; Ex tempore Višnja Gora - 1. nagrada; Ex tempore Lukovica- 1. nagrada; Ex tempore "Podoba Ljubljane" 2003 - 1. nagrada. Živi in dela v Ljubljani.

Pri Petru Lazareviću sledimo avtorskemu napredovanju od razstave do razstave. Avtorsko profiliran mojster čopiča, uporablja akvarelno tehniko, olje ali gvaš, v isto sliko rad vnaša različne elemente slikarskega obravnavanja snovi. Za avtorja je značilna motivna pestrost, a kljub temu ostaja predvsem krajinar. Akvarel je njegova najljubša slikarska tehnika, lahkotnost potez s čopičem je pri Petru Lazareviću izrazita. Za to razstavo je ponudil slike, v katerih se opazneje kot doslej ločuje od uhojenih poti, vnaša vanje več abstraktnih potez, ki v lahkotnosti tekmujejo s tistimi, s katerimi upodablja prepoznavne prizore. Sliki Šuštarski most in Pod gradom je oblikoval v akvarelu, motiv Frančiškanske cerkve pa v tehniki gvaša z veliko mero čiste likovne igre. Umetniku ne moremo ukazati po kateri poti naj hodi, sam naj bi tudi sledil osebnemu ustvarjalnemu ritmu in slogovnim rešitvam, v katere verjame. A raziskujoči duh resničnega umetnika vedno znova krši tudi svoja lastna pravila.

 

Naslov
Petar Lazarević, Ane Ziherlove 12, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 670 445

 

Darja LOBNIKAR LOVAK, slikarka

Rojena v Ljubljani 1948. Po gimnaziji se je vpisala na višjo šolo za aranžerje- dekoraterje v Zagrebu, kjer je 1970 diplomirala. Nadaljevala je s tečaji na "Mali akademiji" v Zagrebu, slikarstvo, tapiserija, keramika, kiparstvo, končala je tudi tečaj stripa in animacije v Zagreb-filmu. Poklicno se ukvarja s slikarstvom in kiparstvom.

 

Predstavila se je na 15. samostojnih razstavah, v Ljubljani, Zagrebu, Ženevi, Osijeku in Begunjah ter številnih skupinskih predstavitvah doma in na tujem.
Je dobitnica številnih nagrad in priznanj, omenimo le nekatere: Zlata plaketa likovnih samorastnikov Trbnje; Zlata plaketa v Varenni; Plaketa v Modeni; Plaketa v Subotici; Certifikat na Zlati paleti v Piranu. Darja Lobnikar Lovak je v Zagrebu, v krogu naivnih slikarjev, pričela slikati na steklo. V slovenskem prostoru je slikanje na steklo znano od l.polovice 19.stoletja, vezano na nabožno vsebino. Kot poseben način slikanja s polaganjem barv na hrbtno stran stekla, so ga osvojili tudi nekateri naši naivni slikarji, a ne le ti. Slikar Jože Ciuha npr. je v tej tehniki ustvaril vrsto odličnih slik. Zahtevno kombinirano tehniko odlikuje žarenje barv, kar je značilno tudi za slike Darje Lobnikar Lovak, ki se v Galeriji Loterija tokrat predstavlja s krajino in dvema tihožitjema. Prizor s cerkvenim zvonikom v središču slike je oblikovala v prevladujočih zelenih, rumenih in modrih barvnih ploskvah, skozi katere vdira svetloba, ki daje motivu nerealen, kar mističen značaj. Presevanje toplih barv skozi več plasti ustvarja posebno razpoloženje tudi v sliki Rdeča kala, ki jo poleg tega odlikuje natančnost drobnih slikarskih potez. Za sliko Hrošč je poleg žareče rdeče barvne osnove značilen močan svetlo-temen kontrast in v šopek vkomponiran rdeč hrošč, ki deluje skoraj kot eden od cvetov. Le pogojno lahko uvrstimo slikarko med naivce, priznavamo pa ji likovno nadarjenost in sposobnost, da v svoje slike vnese pristno razpoloženje.

 

Naslov
Darja Lobnikar Lovak, Rimska 10, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 4250 696, 041 609 097

 

Urban MAGUŠAR, keramičar

Rodil se je v Ljubljani, na začetku pomladi 1957. Je industrijski oblikovalec, ki sta ga s šole za oblikovanje pospremila v poklic profesorica Nana Lesnika in profesor Janez Smrdelj. Kot kiparju kašerju mu je v gledališkem ateljeju stal ob strani slikar Mitja Vogrič, dokler ga ni zamikala glina. Zaposlil se je v Lončarski zadrugi v Komendi. Leta 1980 se je odločil za pot samostojnega kulturnega delavca in ustanovil Delavnico za lončarstvo in keramiko Magušar, ki iz prvotnega združevanja obrtniških znanj lončarstva in sodobnih smeri unikatnega in industrijskega oblikovanja vse bolj postaja tudi studio za raziskovanje in izobraževanje.

 

Razstavljal je doma in v tujini, samostojno in v skupinskih predstavitvah. Urban Magušar je kot izkušen keramik in nemirni raziskovalec možnosti, ki jih oblikovalcem nudi glina, tudi danes za razstavo pripravil "šopek odbitih rož". Izdelki imajo lastnosti rož in vaz in nas hkrati spominjajo na staro lončarstvo. Doživljamo jih kot lahkotno oblikovane igrive male plastike, vrtene na kolovratu iz šamotne gline, dokaj neobičajnega materiala za snovanje na kolovratu. Raznobarvne svetleče glazure "cvetov" stopnjujejo kontrast s kamnito učinkujočimi površinami, drobne hotene nepravilnosti zaobljenih oblik pa kipce še dodatno poživijo. Le mojster, ki res obvlada keramična pravila (Urban Magušar je tudi teoretično podkovan v keramiki), se lahko z uspehom poigrava z njihovim kršenjem. Z ustvarjalno odprtostjo in veseljem pri združevanju raznorodnih keramičnih tehnik in obdelav materiala, je avtorju uspelo ustvariti prijazne žive stvaritve, ki posredujejo tudi svojevrsten humor.

 

Naslov
Urban Magušar, Trubarjeva 1, 4240 Radovljica
Telefon: 041 734 808
Spletna stran: www.magusarjevahisa.si



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies