Več o avtorjih razstave

S svojimi deli se predstavljajo:

Vinko BOGATAJ, Ida REBULA, Erika ŽELEZNIK, Ljudmila PAČNIK, Leon WINTERLEITNER, Alda POSAVEC, Bogdan POTNIK, Boris ŠTRUKELJ, Petar LAZAREVIĆ, Vladimir PERTOT, Maks GREGORIN, Zvonka PACEK, Štefan CERAR, Davorin GORSA, Rajko BOGATAJ, Jasminka ĆIŠIĆ, Ljudmila TURK, Vanja VUGA, Aleksander PROKOFJEV, Jože VAJDA, Peter POLONČIČ RUPARČIČ, Milan ŠPRINGER

 

OB JUBILEJU

 

Kot članica strokovnih žirij, ki že vrsto let ocenjujejo dela članov Društva likovnikov Ljubljana menim, da kakovost likovnih del iz leta v leto raste, videti je napredek, tako v izboru likovne tematike kot v reševanju problemov, ki se postavljajo pred posameznega ustvarjalca.

Ob svojem jubileju se je Društvo likovnikov Ljubljana odločilo predstaviti javnosti manjši izbor nagrajenih likovnih del, ob tem pa ne gre zanemariti, da se je ob teh v 35. letih izoblikovalo še veliko več celovitih ustvarjalcev, ki so s svojimi deli prav tako prispevali k razvoju in ugledu ter potrditvi pravilne usmerjenosti Društva.

Na jubilejni razstavi bodo predstavljena dela dvaindvajsetih avtorjev, zastopane bodo vse zvrsti likovne govorice, ki jih člani uporabljajo, razen fotografije.

Slika "Sence zime" Vinka BOGATAJA je prejela "Zlato paleto" leta 2002. Značilen avtorjev slog prosojnega plastenja in niansiranja geometrijskih form v tehniki akvarela vedno znova preseneča z nenavadno odslikavo svetlobnih ekranov. Njegova zvonka in kristalno razčlenjena svetloba je razpoloženjsko povsem drugačna od dela Ide REBULA. Četudi avtoričino poimenovanje dela "Krajina v zimi II" jasno sporoča, da gre za abstrahiranje motiva, vzetega iz narave, je ta slika na razstavi gotovo najradikalnejša in v izrazu med intenzivnejšimi. Je zima, je tema in v zimskem solsticiju na novo rojena svetloba! Kako ognjevita in temperamentna bo ta svetloba že čez kakšne pol leta, si lahko predstavljamo iz dela "Oljke kljubujejo času", Erike ŽELEZNIK. Še vedno prvinsko otroško razigrana, se je svetloba v tem letnem času že močno intenzivirala. Slikarka nas preseneča s suvereno potezo, odločnim dialogom med naravo in lastno intenco ter z opojno-dehtečim koloritom, ki veje preko vzvalovljene in prevetrene mediteranske pokrajine.

Zdi se, da je prav v tem letnem času nastal pastel Ljudmile PAČNIK, "Piranska palača". Tudi njo je pritegnila energija kolorita; a so jo bolj kot kontrasti barv, zanimali odnosi v osvetlitvi, ki trepetajo pri pastelu, barvnih razmerjih in v vročini poletnega dne.

Gotovo je "Robbov vodnjak" Leona WINTERLEITNERJA eden tistih kotičkov Ljubljane, ki mestu poleti ponuja posebno svežino. Nastal je v akvarelu, v znamenju vode, v pričakovanja polnem predmilenijskem letu. Precizna izvedba daje slutiti, da gre za slikarja, ki se želi z motivom temeljito soočiti tudi skozi plastenja razpoloženj. Te na sliki zaznavamo skozi svetlobne in barvne trenutke časa. V njih poišče svoj slikarski navdih tudi Alda POSAVEC. Njen "Grad Fužine" je narejen z "impresionistično" potezo, značilno za avtoričina dela in v oljni tehniki, s katero željene odbleske, odseve in svežino še dodatno izpostavi. Impresija barv in pogleda zaokrožuje slikarkin prepoznavni slog.

Na nek način sta si po stilu in tehniki podobna s slikarjem Bogdanom POTNIKOM, ki je leta 1999 prejel za svoje delo "Ob Ljubljanici" nagrado "Podoba Ljubljane". Za razliko od Posavčeve, Potnik med drugim uporablja črno barvo in tudi v odsevih si dovoli precej več svobode pri abstrahiranju. V primerjavi z razstavljenini deli izstopa slika tudi po domiselnosti formata. Nekje vmes med prepoznavnim motivom in njegovim abstraktnim odsevom lahko prisluhnemo "Šepetu vedute" Borisa ŠTRUKLJA. Ujeta med zrcala kalejdoskopa razgrinja svojo podobo v utrinkih raznoterih refleksov naših lastnih pokrajin in mest, osebnih vedut ter gradov v oblakih.

Če je potrebno, se razgradnja nadaljuje vse do fragmentov. Z njimi je Petar LAZAREVIĆ obeležil svoje delo "Ljubljana-fragmenti" in prejel prvo nagrado "Podoba Ljubljane" leta 2003. Komisijo je prepričal s sporočilno in oblikovno sugestivnostjo, s kompozicijsko fineso, s sijočo in sočno barvno skladnjo, s suverenostjo poteze ter vehemenco in energičnostjo slikanja. Podobno dinamiko je zaznati v nevihtnem ozračju razpihanih krošenj slike "Cerkev in kapelica na Rašici" Vladimirja PERTOTA. Gre za izbrušen slikarski slog in natančno avtorjevo opazovanje narave ter spremljajočih atmosferskih pojavov, kakor tudi za prepričljivo upodabljanje le teh. Subtilna vzdušja in razpoloženja je občutiti tudi v delu "Samostan Bistra pri Vrhniki" Maksa GREGORINA. Za njegov slog je značilna mehkoba poteze, njena rahlost, slikovitost in zabrisanost, ki vnaša v avtorjev slikarski način svojevrstno prevetrenost.

Tako kot prej omenjenima slikarskima kolegoma, je tudi Zvonki PACEK in njeni sliki "Škofja Loka", arhitekturni motiv ter njegovo kadriranje osnova za realistično prepoznavnost. Večje površine, kot so na primer strehe, fasade, nebo... avtorica spretno izkorišča za abstrahiranje in svobodnejši izraz. V letu 2004 je za to sliko prejela "Zlato paleto".

V kolikor smo se ob zadnjih treh slikah zadrževali pri realizmu, prehajamo pri naslednjih dveh na področje naturalizma. "Kersnikov grad na Brdu pri Lukovici", risba Štefana CERARJA, je natančen posnetek realnega stanja, pri katerem s kontrastiranjem svetlo-temnega in nekaterimi simbolnimi poudarki -kot so na primer poznojesenska podoba gole narave na eni strani in ruševin grajskega kompleksa na drugi- doseže likovno in vsebinsko nadgradnjo motiva, ki je več kot le dokumentarna. Kakor bi se zgodilo nekaj mračnega... Poznavalci razmer iz zgodovine NOB-ja in polpreteklega časa, bi k temu lahko še marsikaj dodali!

Davorina GORSA pri lavirani risbi "Jez na Krki" ("Zlata paleta" 2001) ne zanima toliko simbolna nadgradnja motiva saj izhaja iz romantične tradicije upodabljanja krajine. Njegova narava je rajsko mirna, spokojna in dehti v neomadeževani čistosti. Nikjer nobenega sledu oporečnosti; plastičnih vrečk in podobnega. Vsepovsod le igra svetlobe, trepetanje senc in odbleskov. Njegova finesa je primerljiva s triptihom Rajka BOGATAJA, "Katedrala smrti", le da se tu nanaša na strukturo, koncept in aktualnost. Pravzaprav je avtor na razstavi edini, ki mu arhitektura in krajina nista primarni vir inspiracije. Njegov motiv 11. septembra je sicer dokaj jasen -avtor ga tehtno in simbolno naveže na Babilonski stolp- saj je vsebinsko in likovno tako razplasten, da posega v raznolike plasti človekovega bivanja. V gledalcu vzpostavlja številna občutja in asociacije, ki nikakor ne zadevajo zgolj in predvsem avtorjevo intencionalno naravnanost.

Akvarel Jasminke ĆIŠIĆ, "Dih Mediterana na Plečnikov način", je natančno odslikan izsek pogleda na ljubljansko Tromostovje, poudarjen s kontrastnim temnim obokom, ki daje sliki čvrsto kompozicijsko sidrišče ter vsebinsko, simbolno in likovno osredotočenost.

"Šepet muz" Ljudmile TURK je edina slika na tej razstavi, ki je narejena v tehniki linoreza. Tako kot dekle na podobi, tudi avtorica sama rada prisluhne temu Šepetu in ga podoživlja z zvokom svoje kitare. Tokrat ga rahlo kubistično deformiranega prenese na črnobel grafični odtis.

Med nagrajenimi deli je bilo tudi pet kiparskih. Posebej izvirno je delo Vanja VUGE, "Začetek in konec". Izvotljena in dematerializirana organska in kroglasta forma prepričljivo odraža arhetipsko simboliko, ki se skriva v naslovu, obenem pa nas nagovarja s celovito in domišljeno abstraktno likovno govorico. Prav tako v glini, tokrat patinirani, je izdelan "Portret Petra", Aleksandra PROKOFJEVA, avtorja, ki ga sicer poznamo po likovnem eksperimentiranju in uporabi različnih, tudi neobičajnih tehnik. Tokrat se nam predstavlja s klasičnim portretom, ki ga posebej odlikuje prepričljivost in živost izraza upodobljenca.

Iz bele gline je nastala "Deklica s piščaljo", Jožeta VAJDE, realistično zasnovana mala plastika, ki med likovni nemir razstavljenih del vnaša igrivo muzikalno razpoloženje. Kot da piščal zveni neodvisno od kipa in še dodatno navdihuje prostor galerije!

V bolj temačne vode nas odzrcali objekt "Z(rca)lo", Petra POLONČIČA RUPARČIČA, ki že z besedno igro v naslovu pojasnjuje spretno ponazorjene zlovešče odseve peklenskih sfer življenja.

Milan ŠPRINGER je s plastiko "Razbite sanje" ustvaril nenavadno vitko silhueto iz poliestra , ki se nestabilno pne navzgor do stiliziranega obraza-maske. Odlikuje jo tankočutna reliefna obdelava površine. Fantastično razpotegnjeno telo in njegovo na tankem "vratu" lebdeče obličje so nazoren in hkrati odlično stiliziran odraz v naslovu izražene teme.

Ti kratki komentarji 22. likovnih del, kažejo na zelo raznolika ustvarjalna izhodišča posameznih avtorjev, obenem pa tudi na stopnjevanje likovne kvalitete in izvirnosti. Vsekakor, ob jubileju, lepi obeti za nadaljnih 35 let.

 

Nuša Podgornik likovna kritičarka in kustodinja



Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies